Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic.

Prilagam vam dokumentacijo iz leta 1988, kjer sem v Ženevi 25. maja 1988 zahteval politični azil,
na osnovi kršenja mojih narodnostnih in človekovih pravic v Jugoslaviji:

VLOGA ZA POLITIČNI AZIL V ŠVICI

Ta moja dokumentacija in to moje dejanje je bilo zlorabljeno za incident s takratnimi jugoslovanskimi vojaškimi oblastmi, kar se je domislila ameriška obveščevalna služba CIA in je preko svojih agentov Igorjem Bavčarjem ter Janezom Janšo podtaknila konflikt 31. maja 1988 JNA, preko svojih sodelavcev iz slovenske policije takratne milice.

Na osnovi te moje VLOGE ZA POLITIČNI AZIL V ŠVICI, je nastal Bavčarjev odbor za varstvo človekovih pravic, kateri je zastopal le četverico, Janša, Borštner, Zavrl in Tasič.

Nikakor pa Igor Bavčar ni hotel zastopati drugih primerov, kateri so bili žrtve kršitve človekovih pravic v tedanji Jugoslaviji ali v sami Sloveniji.

Torej je Igor Bavčar deloval le na tem konstruiranem konfliktu s strani CIA-e, kar je pripeljalo le do uveljavljanja strateških imperialističnih interesov Evro-Atlantske mafije in uveljavljanja "evropskih človekovih pravic".

Tudi mene je CIA poizkušala zlorabiti za takšne njihove interese že v Ženevi v Švici, kjer sem se jaz takrat nahajal na štabu CIA-e 31. maja 1988. Izkazali so velik interes zame, da me sprejmejo v svoje vrste in da takoj s PAN AMERICAN, takrat še obstoječo letalsko družbo, nemudoma odletim v ZDA.

Toda prebrisani jaz, Boris Valenčič, sem takoj uvidel kaj hočejo; da CIA razstreli to letalo, kjer naj bi se jaz v zraku nahajal. Seveda kriva bi bila zato le Jugoslavija.

Igor Bavčar je kasneje postal minister za Evropske zadeve in lahko, da je bil glavni tudi pri ratificiranju za Slovenijo te EVROPSKE KONVENCIJE O VARSTVU ČLOVEKOVIH PRAVIC.

Za osvežitev spomina iz novejše zgodovine Slovenije, bi vam rad dal na znanje, da je Igor Bavčar skupaj z Janezom Janšo in ostalimi DEMOS „junaki“ popolnoma pokradel in razprodal velik in pomemben kos slovenskega gospodarstva, precej tega ukradenega je prodal Hrvatom, Avstrijcem in Italijanom. Torej je njegovo gledanje, pojmovanje in izvajanje Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic predvsem pravica do ropanja lastnega naroda in uveljavljanje tujih interesov v Sloveniji, za zgolj zasebne interese posameznikov. Tako si je Igor Bavčar zagotovil le osebne "evropske človekove pravice" do ropanja lastnega naroda, kar pomeni le, da je JANIČARSKI ROPARSKI IZMEČEK.

Sedaj bom naštel vse kršene člene v Sloveniji te EVROPSKE KONVENCIJE O VARSTVU ČLOVEKOVIH PRAVIC, katere pa v Sloveniji resnično nimajo nobene veljave:

1. člen – obveznost spoštovanja človekovih pravic,

popolnoma brezpredmeten za Slovenijo

2. člen – pravica do življenja,

za Slovenijo ta člen sploh ne velja, kršenje tega člena se zadržuje toliko dolgo, dokler te lahko kakorkoli ovirajo in izolirajo, cenzurirajo, ko to postane nemogoče te tudi ubijejo.

3. člen – prepoved mučenja,

v Sloveniji je prednostni cilj dominacija in psihično mučenje, trpinčenje ene osebe ali vseh prebivalcev s skrajnimi interesi dominacije političnih in gospodarsko kriminalnih združb, katere se sicer deklarirajo kot legalne.

4. člen – prepoved suženjstva in prisilnega dela,

v Sloveniji se ta člen temeljito krši, saj ne osnovano izrekajo nemogoče in nenormalne kazni največ podjetnikom, obrtnikom ter neodvisnim posameznikom, tako zapadejo v suženjski odnos, da bi lahko takšno kazen odplačali. Za tem se izdelujejo in objavljajo statistični podatki teh vsiljenih in namišljenih kazni, na osnovi katerih se sprejemajo še hujši ukrepi. Zaradi visoke stopnje korupcije elitnežev, smo tudi na ta način vsi pošteni ljudje podvrženi suženjstvu, zgolj za golo preživetje.

5. člen – pravica do svobode in varnosti,

ta člen v Sloveniji sploh ne velja, saj smo vsi „državljani“ Slovenije ujetniki političnih struj, zgolj vegetacijska bitja, do katerih je odnos do ljudstva veliko slabši kot do živine na paši ali v hlevu. Vse skupaj medijsko hudo zavajajo in samo s trdo lažjo pridejo na oblast ter tako nasilno vladajo. Takoj, ko nekdo iz takšne „vegetacije“ prestopi magično črto njihovega medijskega nasilja, je vstopil v svet popolne nevarnosti in ogroženosti. S tem, ko so povsem na nezakonit način prišli na oblast, so hkrati odvzeli ljudstvu svobodo in prostost.

6. člen – pravica do poštenega sojenja,

te pravice v Sloveniji preprosto ni in ne obstaja, veljajo le pravila korupcije in politično policijsko ter strateško vojaški interesi. Nemčija ima v ustavi zapisano, da se nemška vojska lahko uporabi le na nemškem teritoriju, zaradi tega je za Evro-Atlantsko mafijo edina ustrezna pot preko Slovenije izvesti transport vojaških kopenskih sredstev iz Italije proti Rusiji in Kitajski, kjer se bo angažiralo večji del „bratskih“ slovanskih narodov za provokacije in napad na Ruse in Kitajce. Igor Bavčar in Janez Janša bi morala že zdavnaj za svoje zločine proti Sloveniji biti resno obravnava in pošteno sojena na sodiščih, pa prav zaradi tega nista.

7. člen – ni kazni brez zakona,

ta člen je za Slovenijo povsem brez predmeten, ker smo že tako vsi „državljani“ zaporniki in ujetniki. (beri 5. in 6. člen)

8. člen – pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja,

ta člen nima v Sloveniji nobene posebne veljave, saj če imaš otroka postaneš njihov lahek plen za izsiljevanje. Tako je vsakega veliko lažje postaviti na oblastni tir za nasilne politične interese. Tukaj lahko pričakuješ le totalno nasilje nad teboj in otroci, prav tako je praksa vmešavanja v partnerske družinske odnose in onemogočanje dostojnega življenja, preživetja in ustvarjanja.

9. člen – svoboda mišljenja, vesti in vere,

ta člen je v Sloveniji prisoten le na zgolj simbolni ravni, nima prav nobene dejanske veljave, svobodno lahko razmišljajo ljudje le v okviru tega konteksta, ki ga je postavila politika, čeprav se ve, da je totalno zgrešena, tako je Slovenija le 100% totalitarna družba, z vsiljenimi in strogo filtriranimi pravili o demokraciji, kar ni v interesu politike, pa je žrtev inkvizicije.

10. člen – svoboda izražanja,

svobodno se lahko izražajo v Sloveniji le miselno in idejno zaostale osebe, ali pa tisti kateri so že preverjeno filtrirani. To predvsem velja za TV postaje, velike časopise in druge udarne medije.

11. člen – svoboda zbiranja in združevanja,

v Sloveniji se lahko svobodno zbirajo in združujejo le osebe, katere so si nakradle kupe denarja, ter tako podkupile tudi druge, da so k njim pristopili. Straho-vladna politika tako že prej poskrbi, kdo bo lahko imel denar za takšne zadeve, sicer mu tudi odvzamejo življenje, v kolikor bi takšna namenska finančna sredstva pridobil na legalen način, eventuelno bi se lahko znašel v zaporu, že pod neko povsem izmišljeno obtožbo.

12. člen - pravica do poroke,

v Sloveniji ni denarja za poroke, imajo ga le nekateri posamezniki že prej navedeni, podtaknjene politično policijske tajne agentke pa se ne poročajo.

13. člen – pravica do učinkovitega pravnega sredstva,

učinkovito pravno sredstvo je že v naprej začrtano, doživljenski sodniški mandati v Sloveniji, opaziti je bilo le spremembo po bombandiranju komunistično jugoslovanskega jedra v Srbiji s strani NATO-a, da so se le začasno povlekli nazaj tudi komunisti v Sloveniji. Vsako ima torej pravico do sojenja v Sloveniji, le ve se že v naprej kako se bo to končalo, kar postavlja ta člen v brezpredmetnost. Po novem to velja sedaj enako tudi za navidezno desnico.

14. člen – prepoved diskriminacije,

vračamo se v čase, ko Slovenec ni nič veljal v svoji domovini, sedaj ne velja tudi nobeno bratstvo in edinstvo, prav tako ni nobenega rasnega razlikovanja. Razlikujemo se še samo po tem, kdo ima denar in kdo ga zares nima. 90% ljudi je torej popolnoma diskriminiranih, kar pa tudi nikoli prej v zgodovini Sloveniji ni bilo.

Protokol h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Pariz 20.III.1952

1. člen – varstvo premoženja,

ta člen je bil že v letih 1990 popolnoma degradiran v Sloveniji, saj je takratni DEMOS imel evropsko direktivo, da je potrebno v Sloveniji najprej vse uničiti, torej glavnino družbene lastnine, saj ima – češ Evropa že vse novo pripravljeno za nas. Zaradi tega sem tudi iz takratne SDZ izstopil in to na 10-ih straneh obrazložil. Varstva tega premoženja ni bilo, tako smo danes Slovenci ostali brez funkcionalnih podjetij, tudi brez tržišča, sedaj pa so uničena še številna zasebna podjetja in kot slabo kaže vsem skupaj, bodo tudi zasebniki ostali popolnoma brez premoženja, vključno z zasebnimi hišami in stanovanji.

2. člen – pravica do izobraževanja,

tudi pravica do izobraževanja se po novem ljudstvu v Sloveniji odvzema. Razumeti gre, da je že preveč izobraženih ljudi na svetu, kateri so že naredili večina razvoja tega sveta, bolj nadarjene se še morda preproda ali kar spodi iz Slovenije na zahod, kjer ga že kako vključijo Evro-Atlantski interesi v svoje vrste. V Sloveniji so očitno potrebni le brezdelneži in postopači katerim se prodaja droga, morda bodo končali na kakšni Rusko - Kitajski fronti v NATOV-skih vrstah. Podjetnikom zmanjkuje časa za izobraževanje, saj morajo početi vse prej kot to, kar pa je na daljši rok katastrofa. Zamislite si mlade podjetnike ali podjetnice, kateri so z vso željo in energijo pristopili k ustanovitvi lastnega podjetja, zatem pa mu „uradne“ oblasti rečejo, če ne gre pa pojdite na socialno službo. Koliko naslednjih generacij z ustvarjalnim duhom se tako uniči. Starejši, kateri pa se sploh ne izobražujejo več, pa naj delajo dokler zmorejo stati po konci in naj umrejo kar na delovnem mestu. Torej gre za zadnjo še „živečo“ generacijo ljudi. So na vrsti le roboti? Vam to ne diši po načrtovani bližajoči svetovni vojni?

3. člen – pravica do svobodnih volitev,

v Sloveniji se je že pokazalo leta 1990 kakšen je ta model Evro – Atlantskih volitev, kjer so bile volitve v prvem krogu povsem goljufivo zasnovane in izvedene. V drugem krogu pa je bila prisotna sama prisila, s pozivi rimsko katoliške cerkve, da kdor ne bo odšel na volitve, bo pa ostal brez pokojnine. Stane Grah, takratni direktor RTV je vse izide prvega kroga ponaredil. Moji sodelavci in jaz, smo zaradi povsem nedemokratičnih priprav na te volitve leta 1990 pozvali ljudi k BOJKOTU volitev. Tudi vse nadaljnje volitve so bile izpeljane po teh nedemokratičnih vzorcih, vključno s predsedniškimi, ki se bližajo za leto 2012.

Protokol št. 4 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Strasbourg 16. IX. 1963

1. člen – prepoved zaporne kazni zaradi dolgov,

precej dolgov je politika namenoma nakopala svoji potencialni politični konkurenci ter jih za tem češ „zakonsko“ obravnava in preganja z vsemi sredstvi, da je dolžnikom huje kot v vsakem zaporu. V kolikor poizkusiš dokazati svojo ne krivdo, pa tega sploh nočejo pravno procesirati. Veliko je primerov prav neverjetnih rubežev za neverjetno malo denarja s hudimi posledicami. Pri tem gre le za mučenje ljudi in izkazovanje pravnega reda kot za vzor, da v Sloveniji pravna država le funkcionira. Seveda, to je le hudo nasilna in nagnusna „maškerada“. Bogati se vsakemu rubežu dogovorjeno izmuznejo, reveži pa so 1000 krat kaznovani.

2. člen – svoboda gibanja,

svobodno se lahko giblje po Sloveniji in izven nje le tisti, kateri si je nakopal s kriminalom dovolj premoženja in postane nedotakljiv. Svobodna izbira bivališča je prav tako proces velikega denarja in ustrezne pravne, čeprav korupcijske podpore. V kolikor se nekomu zazdi, da je potrebno povsem nelegalno vpisati v zemljiško knjigo neko tretjo osebo, se tudi to kriminalno dejanje izpelje brez posledic sodnih ponarejevalcev, zatem se lahko pravi lastniki za vedno poslovijo od svoje nepremičnine ali deleža, saj se po pravni poti na sodišču, kljub postopku zadeva nikoli več ne bo rešila.

3. člen – prepoved izgona državljanov,

po vseh naštetih kršitvah človekovih pravic v Sloveniji je omenjanje tega člena res povsem brezpredmetna tema. Odgovor in odziv na ta člen je nov in mnogo številčni pojav, povsem spontano dejanje po vsej Sloveniji.


Boris Valenčič, www.monarh.si  - se nadaljuje....