KRIVIČNO IN LAŽNO PRIČANJE BARBARE LAVRIČ RAVBAR

Boris in Martina Valenčič, Trg Edvarda Kardelja 1, 5000 Nova Gorica
E-mail: latuavia.at@gmail.com

www.latuavia.eu – www.freetime.si – www.predsednica.si

Ljubljana, 21.3.2018

OKRAJNO SODIŠČE V LJUBLJANI, Mali trg 6, 1000 Ljubljana
zadeva: II K 574/2017

KRIVIČNO IN LAŽNO PRIČANJE BARBARE LAVRIČ- DNE 21.3.2018

Sodnica v tej zadevi je že večkrat dokazala, da noče mojega sodelovanja v zvezi postavljanja vprašanj „takozvanim“ pričam, zato me bistveno omejuje pri poštenem sojenju. Sodnica kar naprej krši 6. člen evropske konvencije o človekovih pravicah.

Moja vprašanja omejuje tako hudo, da nikakor ni mogoče sodišču prikazati realnega stanja in dogajanja v zvezi te zadeve, kar je posledica le izkaz povsem popačene dejanske resnice. Sodnica sicer navaja, da nimamo časa se obsežno pogovarjati in da lahko pošljeva najine dopolnitve v pisni obliki v spis. To pa seveda lahko dobi le enostransko resnico, ne pa dejanski odziv prič na postavljena vprašanja. Le zakaj se je ta bizaren sodni postopek sploh pričel, če nimamo časa ga pošteno zaključiti, lahko poiščeva odgovor le tako, da se s tem sodnim postopkom hoče doseči uničenje naše družine.

Sodnica tudi namerno izpušča iz zapisnika moja celovita vprašanja, to je naredila tudi ko sem Barbari Lavrič postavil vprašanje zakaj trdi, da je moj sin Boris agresiven, če dejansko to ni, izpostavil sem, da je le impulziven, hotel sem še dodati, da ni zloben in nikomur ne bo naredil nič žalega. Tako rekoč na tem sojenju sploh ne smem, jaz Boris Valenčič govoriti in sem po udarom cenzure tako kot jo je predpisal zame že nekdaj Milan Kučan.

Na ta način je sodnica dala Barbari Lavrič precej manevrskega prostora, da je le ta lahko „natvezila“ svoje učiteljske nezmožnosti v obliki nepristranske učiteljice, torej socialistično obremenjene osebnosti. Vsi le besedičite o socialni interakciji, le to pa si predstavljate tako, da lahko imate besedo in pravico govoriti tisti, kateri ste režimsko potrjeni. Dejanske rešitve s takšnimi osebami ni mogoče poiskati, so lahko le režimske obtožbe in na koncu tudi tako prilagojene obsodbe.

Najin sin Boris je nama Borisu in Martini jasno povedal, da je Barbara Lavrič našo družino že prvi in drugi dan šolskega leta obtožila, da smo mi knjige ukradli, katere naj bi izročila učencu Borisu, njega ta dva dni sploh ni bilo takrat v šoli, saj je bil ta dva dni na RTV pevskih vajah pozno v noč in je iz pouka izostal. Kako je kaj takega sploh lahko izjavila ta Barbara Lavrič, jasno nam je hotela naznaniti nadaljevanje njenega peklenskega početja. Ta Barbara Lavrič je skozi vso šolsko leto v 4 razredu izkazovala nasilje nad našo družino, nikoli pa s tem ni hotela prenehati, kakor nihče od odgovornih ni hotel poiskati druge rešitve, saj smo jasno zahtevali, da se najinega sina premesti v 4 b in bi bil ves ta problem v celoti rešen. Oba starša sva jasno videla kakšno krivico nam povzroča Barbara Lavrič in zakaj. Res pravi socialistični RINGA-RAJA, tale Barbara Lavrič, Jožef Kavtičnik in Katarina Kotnik.

Takšna početja resnično ne sodijo v šole, saj se od šolskega kadra pričakuje le pošten vzgojni in učni uspeh vseh šolarjev, ne pa izvajanje pritajenih izredno škodljivih kolobocij.

Barbara Lavrič ne govori resnice, ko trdi, da je najin sin lahko bral članek iz časopisa Slovenske novice in iz 7D celih 5 minut. Bil je takoj prekinjen in Barbara Lavrič je za tem klicala ravnatelja Jožefa Kavtičnika, da je najinemu sinu oba časopisna izreza inkvizicijsko zaplenil.

7D:
www.monarh.si/mediji/7d/1-7d.jpg 
www.monarh.si/mediji/7d/2-7d.jpg
slovenske novice:
www.monarh.si/mediji/novice/stran-1.jpg
www.monarh.si/mediji/novice/stran-2.jpg

Barbara Lavrič povsem ne osnovano navaja, da naj bi jaz Boris Valenčič svojega otroka „indoktriniral“ z monarhijo, čeprav bi imel vso pravico ga seznanjati s takšnimi političnimi ureditvami v svetu, kakor tudi moje poglede na to. Takšne ne svobodo miselne poglede Barbare Lavrič, so verjetno želene predvsem socialistično režimskemu in komunističnemu ustroju urejene države.

Barbara Lavrič je prav tako sodelovala pri krivičnem postopku izrekanja šolskega opomina najinemu sinu in se ne počutila nič krivo, čeprav dejansko je krivec, celo izjavlja, da nikakor ne morejo dopustiti, da bi imela prav midva starša Boris in Martina, pa čeprav šolski inšpektorat trdi povsem v prid temu, da je bil ta šolski opomin izrečen povsem neustrezno in je bil dejansko glavna ovira v nadaljevanju vsega negativnega stanja na tej šoli.

Barbara Lavrič navaja najprej, da sem ji grozil z nekimi mojimi željami naj gre raje poučevat upokojence, saj le te nič ne moti socialistična usmerjenost njene osebnosti. Ko sodišču prebere vsebino tega dopisa, jo sodnica vpraša če so to za njo grožnje, se Barbara Lavrič popolnoma zmede in prične spreobračati predhodno izrečene besede, da je le užaljena.

Po najinih spoznanjih je Barbara Lavrič izredno zlobna in škodoželjna oseba, za nameček pa še „blefira“ jokanje na sodišču. Res neverjetno!

Boris in Martina Valenčič