Boris Valenčič, Mokrška 42, 1000 Ljubljana – monarh.si

Ljubljana, 18. 2. 2013

OKROŽNO SODIŠČE V LJUBLJANI - kazenski oddelek - Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana

OBTOŽNI PREDLOG  -  DOWNLOAD: PRILOGE

Na podlagi 60. člena, zakona o kazenskem postopku (ZKP), vlagam pri pristojnem sodišču v Ljubljani, ki je stvarno in krajevno pristojno za kazensko zadevo zoper;

Jožica Smrekar, sodniška pomočnica okrajnega sodišča v Grosupljem

Leon Petrevčič, državni pravobranilec,

Nikolaja Hožič, višja državna tožilka, Slovenska c. 41, Ljubljana

vlagam zahtevo za preiskavo; navedene utemeljeno osumljen storitve kaznivega dejanja;

ZLORABE URADNEGA POLOŽAJA

Prejel sem tudi sklep okrožnega tožilstva z dne 23.1.2013, št.: Kt (0) 3551/12-NH-me

Hkrati vlagam odškodninski zahtevek proti obdolžencem v višini 100.000 evro.

Predlagam, da OKROŽNO SODIŠČE, preiskovalni oddelek tega sodišča opravi preiskavo po uradni dolžnosti in naredi vse nadaljnje sodne postopke proti obtoženim.

Jožica Smrekar – prvo obtožena ;

je po priloženih dokazilih iz prilog napačno vpisala v zemljiško knjigo večinskega, Eriko Marinčič lastnika v moj delež lastništva. To je meni povzročilo velikansko škodo v tistem trenutku, kot v nadaljevanju. Od sodišča sem prejel pravnomočni sklep (download priloge) o dedovanju in za tem sem po mojih dolgih letih se le uspel prijaviti stalno prebivališče. Veliko imam nerešenih zadev, prav tako so mi dokumenti že skoraj zastarali. Na tem naslovu sem hotel pričeti znova tudi s podjetniško dejavnostjo, saj mi tako nebi bilo potrebno plačevati najemnine in imel bi stabilne poslovne prostore, kjer me nebi mogel nihče ogrožati kot me ogrožajo v Sloveniji intenzivno že več kot 20 let, zaradi tega ker sem politično angažiran. (berite: monarh.si)

Z večinskim lastnikom Eriko Marinčič sem se že dogovarjal za odkup hiše in ves čas sem že iskal sredstva ter možnosti za pridobitev preostalih financ za odkup. Takoj po pravnomočnem sklepu o dedovanju je bil na vrsti vpis v zemljiško knjigo. V trenutku, ko bi bil ta vpis izveden in bi moje ime bilo vpisano, bi tako postal zakonit lastnik svojega deleža s tem pa bi imel tudi povsem legalno pravico se vseliti v hišo na Mokrški 42 v Ljubljani. Nihče od drugih solastnikov ni imel interesa in namena bivati v tej hiši, le jaz, ker sem že od rojstva in otroštva živel tam. Zato mi je bilo še toliko večje veselje, da bi to hišo dejansko tudi odkupil v celoti.

Po tej moji stalni prijavi bivališča na upravni enoti in izdelavi novih dokumentov je bilo le še vprašanje nekaj dni za vselitev, dokumente pa sem želel tako pridobiti čim prej, da sem se že lahko angažiral, kako pridobiti finance za odkup in takoj pričeti s kakšno obrtno podjetniško dejavnostjo, da bi lahko odplačeval vse nastale stroške odkupa, kredita in sprotno imel tudi možnost urejanja drugih težavnih zadev iz preteklosti, katerih ni malo.

Za naveden manever sem porabil kaj nekaj časa in tudi denarja, saj sem se v danem trenutku popolnoma posvetil tej zadevi in jo videl kot edino možno rešitev iz moje zapletene in težavne situacije. Toda kot vedno v Sloveniji zame, se je tudi ta zadeva povsem klavrno končala.

Iz prilog razvidno, me je nenadoma poklical lastnik nepremičninske agencije Larimar nepremičnine d.o.o., Sebastjan in mi dopovedoval, da me sodišče s pravnomočnim sklepom o dedovanju le zavaja, da je lastnik te hiše samo Erika Marinčič in da če hočem mi bo dal za uteho 3.000 evro in smo končali. Res se mi je zdela ta njegova trditev in zahteva popolnoma kretenska, zato sem odšel ponovno na sodišče celotno zadevo preverjati, prav tako na zemljiško knjigo, katera se nahaja v sosedni stavbi sodišča na Miklošičevi ulici v Ljubljani. V štirih urah sem zadevo popolnoma razpletel povsem na osnovi moje aktivnosti in razmišljanja.

Na okrajnem sodišču – zapuščinski oddelek sem tako izvedel tudi, da so izvedni po uradni dolžnosti vpis mojega lastništva v zemljiško knjigo v elektronski obliki in da bi la ta vpis moral biti dejansko že zdavnaj opravljen.

Leon Petrevčič, drugo obtoženi v tej zadevi in tretje obtožena Nikolaja Hožič, neosnovano trdita , da me je grosupeljsko sodišče „podučilo“ kako naj nadalje rešujem zadevo z izbrisno tožno. Oba se iz mene in mojega življenja le nočujeta, kjub temu, da je iz prilog razvidno, da sem izbrisno tožbo naredil še preden sem kontaktiral z grosupeljskim sodiščem. Tako Leon Petrevčič kot Nikolaja Hožič trdita, da naj bi mi bilo le opravičilo dovolj in tako povsem zanikata in omejujeta mojo pravico do lastnega odločanja.

Za možnost izbrisne tožbe sem izvedel dne (dowload priloge) ko sem razvozlal uganko kaj se je zgodilo z mojim deležem nepremičnine na zemljiški knjigi v Ljubljani in sem izbrisno tožbo takoj tudi naredil. Ko sem odnesel to izbrisno tožbo na naslovno sodišče v Ljubljani, pa so mi tam ob tej priliki „pojasnili“ le to, da se zadeva časovno ne bo rešila nikakor prej kot v enem letu.

Tako so padli v vodo vsi moji načrti, ves moj trud in angažiranje je bilo zaman in kot vedo do sedaj v „Sloveniji“ se je tudi ta moj projekt v hipu porušil. Iz dolgoletnih in stalno ponavljajočih takšnih dogajanj proti meni je jasno, da niso takšni negativni dogodki nobeno naključje, da je to le mafija na delu, kar jaz imenujem TPU - tajna policijska uprava, katera me stalno spremlja, mi krade pisemske pošiljke, prestreza E-maile, prisluškuje telefone, hujska ljudi proti meni, me izolira in preprečuje poslovni uspeh. Uničili so mi tudi dve politični stranki KSS – Kraljeva stranka Slovenije in SZSD – slovenska zveza za svetovno demokracijo, uničili so mi tudi vsa ustanovljena podjetja Videoteks Marketing d.o.o., Videotex d.o.o., Monarh d.n.o. In Opinfos d.o.o., uspeli so prestrašiti in nahujskati tudi vse ženske s katerimi sem živel in se družil, ugrabili so mi tako tudi otroka Jana Kološa in me že takrat izsiljevali, da se moram prenehati ukvarjati s politiko, drugače me bodo obtožili za dejanja katera sploh nisem storil, nisem se jih uklonil in res sem bil za tem 8 let povsem nedolžno obravnavan na sodišču. To sta naredila Vasja Plemelj, kriminalist in tajni policijski agent Mitja Kunstelj, kateri pa me je še ustrelil v nogo, nedavno pa mi je po internetu grozil še z ubojem. Vsak sodni postopek katerega naredim proti tistim kateri me ogrožajo, pa se ne zaključijo meni v prid, tako kot ta vpis mojega dela lastništva v zemljiško knjigo.

Cilj tega zgrešenega vpisa v zemljiško knjigo je predvsem ta, da se meni krade moj dragocen čas, da se me finančno izčrpava ter da nebi imel stalnega naslova, da bi me lahko po raznih sodiščih brez moje prisotnosti obravnavali povsem zahrbtno. To se tudi resnično dogaja, najprej so mi uničili vsa našteta podjetja, ta TPU in preprečili, da bi imel še stalni naslov, da se tako nebi udeleževal sodnih postopkov in tako me kot rečeno zahrbtno obravnavajo meni v škodo. To je sicer na vsak način ustavno sporno, saj je Slovenija podpisnica evropske konvencije o človekovih pravicah in 6. člen te konvencije govori o poštenem sojenju. Tega poštenega sojenja v Sloveniji ni in zaradi tega ne smem imeti niti stalnega naslova. Dogajajo pa se sedaj le poizkusi, da bi me nasilno prijavili na naslovu enega podjetja s katerim največ sodelujem in mi je tudi v pomoč, da lahko imam dostop vsaj do interneta in pisanja političnih člankov. Razlog za takšno nasilje pa je, da bi lahko spet zahrbtno rubili lastnino podjetja, katero nikakor ni v moji lasti.

Zaradi vsega tega sem imel priložnost, da bi se dejansko takoj po pravnomočnem sklepu o dedovanju in vpisu v zemljiško knjigo se lotil mojih vseh težav iz preteklosti kakor tudi si na Mokrški 42 v Ljubljani zagotovil finance s podjetniško ali obrtno dejavnostjo, saj je tam dovolj prostora tudi izven hiše, da bi omenjene aktivnosti zares tudi pričel in jih uspešno izpeljal.

Zato ker se mi je naredila zares velika škoda s tem napačnim vpisom v zemljiško knjigo sem se obrnil z dopisom (download priloge) na grosupeljsko sodišče, da mi povrnejo škodo v višini 20.000 evro. Prejel sem odgovor od predsednice sodišča, da se mi opravičujejo in da naj se za odškodnino obrnem na državno pravobranilstvo.

Ker sem le spoznal, da je vse skupaj le igra tega politično policijskega sistema v Sloveniji proti meni, TPU - tajne policijske uprave, da ne bom v nadaljevanju uspel zadevo nikakor rešiti, sem bil tako prisiljen narediti izvensodno poravnavo z večinskim lastnikom.

Zaradi vsega navedenega dogajanja sem pač bil prisiljen le v to, da naredim odškodninski zahtevek za storjene napake grosupeljskega sodišča na državno pravobranilstvo. Le to pa me je zavrnilo s priloženim dopisom (download priloge). Na ta dopis sem se odzval tako, da sem podal kazensko ovadbo proti Jožici Smrekar in Leonu Petrevčiču.

Od okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani sem prejel negativen sklep z dne 23.1.2013 - prilagam. V tem sklepu se navaja, da je Jožica Smrekar se res le zmotila, čeprav to obravnava tudi grosupeljska policija in imajo podobno mnenje kot jaz, da ni šlo zgolj za napako. Jožica Smrekar naj bi v svojem 20 letnem delu se nikoli zmotila ali naredila kakšno zlorabo uradnega položaja. Zaradi takšnih navedb tožilstva sem toliko bolj prepričan, da gre za zlorabo uradnega položaja in sicer tako, da je Jožico Smrekar v to kaznivo dejanje prisilil nekdo od nadrejenih in tako zlorabil tudi njeno dosedanje vestno delo, s katerim sedaj “maha“ tožilka Nikolaja Hožič proti meni.

Pač TPU - tajna policijska uprava deluje – tako. Ni prvič, tudi v primeru manjšega prometnega incidenta katerega nisem zakrivil jaz v zadevi (navedi zadevo) sta komandir policijske postaje Bežigrad in njegov namestnik ukazala policistki, da me mora kaznovati, čeprav je ona sam predhodno že odločila povsem drugače. To pa nikakor ni osamljen primer, teh primerov vam predstavim veliko v seriji, tako da mi ne preostane nič drugega kot napisati knjigo o Sloveniji z naslovom SERIJSKI ZLOČINCI.

V kolikor bi se jaz vselil v to hišo brez vpisa v zemljiško knjigo, pa bi 100% obravnavali še za kazniva dejanja motenja posesti in vloma. To je bil še en dodaten razlog za storjen napačen vpis.

Z dejanskim napačnim vpisom Jožice Smrekar v zemljiško knjigo in vsemi okoliščinami tega sem prepričan, da gre za kriminalno dejanje zlorabe uradnega položaja s ponarejanjem uradnih listin, s tem pa je bistveno negativno vplivala na nadaljnje moje življenje, narejena mi je velika škoda in zahtevam kazensko ter materialno odgovornost in postopek na naslovnem sodišču.

Leon Petrevčič – drugo obtoženi ;

hoče s svojim dopisom dne 21. 06. 2012 le zavajati mene in vse druge, saj navaja, da se je meni okrajno sodišče v Grosupljem opravičilo. Tega Leon Petrevčič ne more nikakor govoriti v mojem imenu, da mi mora to zadoščati. Dejansko mi to nikakor tudi ne zadošča, kar bi pomenilo le eno, izvajajmo kriminalna dejanja, zatem bodo dovolj le opravičila.

Sem samostojna oseba in ne v skrbništvu Leona Petrevčiča, kateri pa več kot očitno ne skrbi za moje dobro in nima nobene pravice govoriti v mojem imenu. Nisem lastnina Leona Petrevčiča, prav tako ni bila moja nepremičnina njegova last. Leon Petrevčič živi še vedno globoko v komunističnem svetu in kot tak negativno in nedovoljeno posega v moje življenje. Zaseda pomembno delovno mesto v pravobranilstvu ter zlorablja uradni položaj s totalitarnimi komunističnimi posegi v slovensko pravičnost, namesto pravice pa deli ljudem le krivico.

Namesto tega, da bi se Leon Petrevčič posvetil temu, da v kolikor mi je bila dejansko storjena krivica hote ali nehote, da se le ta odpravi tako, da bi se dogovoril z menoj o višini odškodnine.

Krivica in tudi škoda mi je bila vsekakor storjena. Leon Petrevčič pa se je povsem zanikrno in zaničevalno odzval na to s svojim dopisom meni. (download priloge)

Navaja tudi, da me je to grosupeljsko sodišče „poučilo“ naj podam izbrisno tožbo. To izbrisno tožbo sem vložil že prej, preden sem sploh kontaktiral s tem sodiščem in sem jim jo tudi predhodno priložil, ko sem zahteval od grosupeljskega sodišča za njihovo „napako“ odškodnino. Vsa dokazila sem posredoval tudi na „državno pravobranilstvo“. Dne po, 10. 04. 2012, ko sem podal to izbrisno tožbo na okrajnem sodišču v Ljubljani, kot navajam, da so me le na okrajnem sodišču v Ljubljani res „poučili“, da nikakor ne bo ta izbrisna tožba rešena v enem letu, šele na osnovi tega dejstva pa sem bil dejansko PRISILJEN se pogajati z Eriko Marinčič o odprodaji mojega deleža.

Tako je za mene nastala škoda, za katero pa navaja Leon Petrevčič da to ni.

V kolikor pa bi dejansko bil vpisan v zemljiško knjigo, pa bi lahko tudi povsem legalno vstopil ali bival v tej hiši, kljub manjšemu lastniškemu deležu.

Leon Petrevčič tako zagovarja organiziran kriminal v Sloveniji in ne gre se čuditi, da je slovensko pravosodje prav zaradi takšnih kot je Leon Petrevčič povsem neučinkovito, posledice pa so vidne v propadanju Slovenije, le za interese posameznikov, kateri so združeni v organiziran kriminal proti ljudstvu.

Torej, za vsa kriminalna dejanja storjena proti Sloveniji in Slovencem je dovolj le filozofija Leona Petrevčiča in vse dolgoletne krivice bodo popolnoma odpravljene, končni krivci pa ostali le slovensko ljudstvo, tisto katero ni kradlo in ponarejalo dokumentov, saj niti ni imelo „ključev“ od trezorjev pokradenih bank in podjetij. Tisti kateri pa so „ključe“ le imeli in vse pokradli bodo rekli po dvajsetih letih ropanje - le; oprostite …. zatem pa bodo do naslednjega „oprostite“ nadalje kradli.

Na opisan način je Leon Petrevčič zlorabil uradni položaj državnega pravobranilstva, ravnal neodgovorno in ponižujoče v škodo meni - dejanskemu oškodovancu in v korist očitnemu storilcu kaznivega dejanja Jožici Smrekar.

Tako je tudi Leon Petrevčič bistveno in negativno vplival na nadaljnje moje življenje in zahtevam kazensko ter materialno odgovornost in postopek na naslovnem sodišču.

Nikolaja Hožič – tretje obtožena ;

v sklepu št.: Kt (0) 3551/12-NH-me okrožnega državnega tožistva z dne 23.1.2013 (download priloge) navaja da je Leon Petrevčič strokovna oseba, ter se sklicuje tako kot on, da mi je dovolj le opravičilo grosupeljskega sodišča.

Ponavljam, da sem samostojna oseba in ne v skrbništvu Nikolaje Hožič, katero pa več kot očitno ne skrbi za moje dobro in nima nobene pravice govoriti v mojem imenu. Nisem lastnina Nikolaje Hožič, prav tako ni bila moja nepremičnina njena last.

Nikolaja Hožič je prav tako kot Leon Petrevčič še vedno globoko v komunističnem svetu in kot taka negativno in nedovoljeno posega v moje življenje. Zaseda pomembno delovno mesto v državnem tožilstvu ter zlorablja uradni položaj s totalitarnimi komunističnimi posegi v slovensko pravičnost, namesto pravice pa deli ljudem le krivico.

Nikolaja Hožič sploh ne zastopa svoje funkcije analitično, razmišlja zgolj površno pod vtisom komunističnih halucinacij, ter jemlje kot taka ljudem dostojanstvo in iznakazi njihovo osebnost. Kot tožilka ni sposobna korektno obravnavati prav nobenega primera, tam je le zato, da drugi upravljajo z njo, da po nareku greni življenje drugim in da je povsem neupravičeno na plačilni listi.

Iz vseh prilog kateri so ji bile z moje strani posredovane je razvidno, da jih sploh ni razumela in dojela in jih tudi nikoli ne bo in ne zmore, zaradi zasvojenosti s komunistično vizijo iz preteklosti v časih planskega gospodarstva. Za njene delodajalce in njo je takšno njeno delo dovolj. Zaradi takšnega neodgovornega in neuravnovešenega dela tožilstva so kriminalci širom po Sloveniji na prostosti, tako, da bo Slovenija s takšno zasedbo v tožilstvu potonila še mnogo globlje v kriminal.

Tudi znani primer PATRIA daje še posebej temno luč slovenskemu tožilstvu. Ta primer je bil s strani ameriške CIA-e podtaknjen slovenskemu tožilstvu, več kod očitno - dogovorjeno, da se Janez Janša obravnava povsem brez dokazov in tako izpade le kot žrtev in ne krivec. Tožilstvo je pripravljeno za takšne igrice potrošiti na kupe denarja, da se na koncu vse takšne zadeve le izjalovijo. Odškodnino pa bo Janša prejel tajno od CIA-e preko finskih medijev, katere toži za 1.5 milijona evrov.

Nikolaja Hožič navkljub vsem dokazom v tem mojem primeru podpira tudi Leona Petrevčiča in ga povsem neupravičeno poveličuje. Za težave v katere sem zapadel jaz v teh postopkih pa se še zmeni ne in jo tudi prav nič ne zanimajo.

Na opisan način je tudi Nikolaja Hožič zlorabila svoj uradni položaj v državnem tožilstvu, ravnala neodgovorno in ponižujoče v škodo meni dejanskemu oškodovancu in v korist očitnemu storilcu kaznivega dejanja Jožici Smrekar. S takšnim svojim neodgovornim delom samo dokazuje, da tudi tožilstvo sodeluje kot organiziran kriminal proti meni.

Tako je tudi Nikolaja Hožič bistveno in negativno vplivala na nadaljnje moje življenje in zahtevam kazensko ter materialno odgovornost in postopek na naslovnem sodišču.

Jamčim za verodostojnost podatkov sklicujoč se vire, kateri so bili pridobljeni po sledečem seznamu kot priloge: DOWNLOAD: PRILOGE

Boris Valenčič  -  www.monarh.si